Meni Zapri

Iz župnijske kronike

… iz leta 1456:

Na dan sv. Petra in Pavla Krištof Rauber proda kmetijo Volovljek Juršetu Raku.

… iz leta 1602:

Dne 4. oktobra so Lovrenc Čršek, Nikolaj Vavdi, Štefan Kočevar, Jakob Sedlšak, Urban Zavratnik, Lampret Pavčič in Pongrac Kosmač pisali prošnjo ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu da ob birmovanju 13. oktobra blagoslovi tudi nove zvonove, cerkveni stolp, krstilni kamen in križ.

… iz leta 1869:

V nedeljo po Vsih svetih na večer (7. 11. 1869) so se nekteri srboriti fantalini v krčmi “Pri Poberinu” sprli. Pri tem je neki Janez Robnik (po domače Markovski) Franceta Breznika (po domače Juvanovega kovača) v trebuh, Joža Mlinarja (po domače Suhčevega) pa v prsi zabodel. Prvi je vsled tega tretji dan umrl, drugi pa je ozdravil, čimur se je vse čudilo. “Kopriva ne pozebe”.

… iz leta 1870:

Tega leta bi se bila stavba nove podružne cerkvice Sv. Križa na skalnatem griču, Breznici, prav priličnem kraju, ob kojega znožju bistra Savinja teka, in lučka vas leži, začeti. Kakih dvajset faranov obojega spola je k temu že nad dva tisoč goldinarjev obljubilo in večina drugih je djala, da hoče po svoji zmožnosti v to darovati. Bližnji sosedje te okolice so tudi potrebnega lesa obljubili in nekateri ga že za to posekali. K tem kar se je pri velikonočnem izpraševanju v ta namen nabralo in kar so nekteri še posebej darovali, bilo je že nad dvesto goldinarjev gotovine za to nabrane. Cerkvica bi se bila po priloženem načrtu stavila in vsa stavba, to je kar bi bili rokodelci, zidarji, tesarji, mizarji, kovači itd. vzeli, bi bila po površnem proračunu kakšnih tri do štiri tisoč goldinarjev stala. Seveda brez tlačanov, tlako pa bi bili, kakor pisatelj sodi po tem, kakor so bili farani ta čas za to reč navdušeni, radi delali. Pa po zlobnem, ali morda milejše rekoč, nespametnem nasprotovanju nekaterih med krajani, se je ta dobra reč razdrla. Nabrana gotovina se je porabila za nov rudeči mašni plašč, za iz tega vzroka nastale stroške (nekoliko orodja, načrt zidarskega mojstra…) in kar je še ostalo za farno cerkvo in popravo farovškega gospodarskega poslopja.

… iz leta 1871:

V noči od 25. do 26. oktobra je prvi sneg verhunce lučkih planin pobelil. V noči od 27. do 28. novembra tudi nižave ino ves pokril. Huda zima se je pa začela 1. decembra, snega in mraza je bilo obilno.

… iz leta 1872:

5. marca tega leta so se nove orgle z desetimi spremeni za podružnico sv. Antona v Podvolovljeku pri orglarju Francetu Nareksu v Arni vesi v Žavčki fari za 700 gold. naročile, radodarnost faranov jih je plačala, 10. novembra 1872 smo jih blagoslovili ino v čast božjo sv. Antonu izročili, delo so zvedenci hvalili. Pri nabiranju prostovolnjih darov sta se ključarja Jože Brunet, po domačem: stari Mlinar ino Tona Robnik, po domače: stari Selišnik vse hvale vredno obnašala.

Letina je bila v lučki fari in okolici še precej dobra, razen pšenice. Turšica (koruza) na farovškem logu je bila lepa kakor v najboljših letih okoli Celja, še sadje smo imeli. 16. junija 1872 smo popolnoma zrele črešnje na Logu z veseljom zobali.

29. oktobra 1872 se je začela nova cesta pod Koželovim in Slapnikovim klancom za vodoj delati. Štefan Smolnikar iz Sela na Kranjskem doma, je delo vižal.

… iz leta 1873:

22. februarja tega leta, v soboto, pred pustno nedeljo, so lučki lovci lepega jelena, 200 funtov težkega, blizu Pavčičeve oferije za Lučencoj ustrelili. Srečna strelca sta bila: Jože Zavratnik (stari Koren) in Pečnikov Tona iz vesi.

Od 20. do 27. aprila tega leta se je farna cerkev sv. Lovrenca od znotraj vsa prebelila, kapelice pa drugi tjeden prenovile.

V noči od 31. majnika do 1. junija je v lučki fari snega čisto nizko padel. Pri Riharju je bilo vse belo.

… iz leta 1874:

12. junija opoldne je strela Ledinskega fanta – Franceta Mlačnika – 16 let starega, v Molicah ubila.

7. septembra smo lepo veliko lampo ino dva mala lustra – delo pasarja Peterlina v Kamniku – pred veliki oltar v farni cerkvi v Lučah obesili.

4. decembra je bilo v lučki vesi že 18 col debelo snega. 21. decembra sem ga pri farofu meril, ga je bilo že 25 col debelo. Bog pomagaj !

… iz leta 1875:

12. septembra smo že zrelo koruzo na farovškem logu spravljali. 17. septembra pa delo popolnoma dokončali.

… iz leta 1876:

23. avgusta je baronka Lazzarini, pobožna gospa, s svojim sinom, ki je malo popred iz Amerike prišel, kamor je Don Carlosa spremljal, ker je bil eden njegovih adjutantov na Španjolskem, ino s svojimi tremi hčerami v lučkem farofu prenočila.

… iz leta 1877:

Spomlad ino črez leto se je cesta pod Markovcem proti Podvolovljeku zgotovila.

… iz leta 1878:

V noči od 4. – 5. julija sneg Radoho zapadel.

14. novembra zopet velika povodnja ktera je most čez Savinjo pri vesi poderla.

30. novembra je Jurij Robnik (stari Markovnik) novo lepo lampo za Matere Božje oltar prinesel.

… iz leta 1879:

28. avgusta so prevzvišeni knez ino škof lavantinski Jakob Maksimilian v Lučah zakrament svete birme delili.

… iz leta 1880:

V petek 11. junija 1880 na večer ob ¼ na 10 se je pri gornjem Jezerniku hiša vžgala ino je vse poslopje obeh Jezernikov pogorelo, ubogi ljudje !

… iz leta 1882:

Od 12. do 24. novembra mi je Juri Korošec, rodom Krajnc, štepih ali štirno pred farofom izkopal. Večidelj je iz peči izsekano, delo je stalo veliko truda. Voda pa je dobra, skoro vsak večer preden spat grem se je nasrkam.

… iz leta 1884:

13. januarja so tukajšnji rojak Jakob Mlačnik (po domače Ledinski gospod) v tukajšnji farni cerkvi pervo daritev svete maše obhajali. Ljudstva akoravno merzlo, ledeno zimsko vreme je silno veliko skupaj prišlo. Nagovor ali pridigo je imel domači župnik g. Franc Sal. Ermenc. Jakob Mlačnik so minorit, ino bili ordinirani v daljnem Sedmogradskem (Siebenbürgen) v mestu Karlsburgu od ondešnega škofa. Poprejšna primicija v Lučah je bila pred 53 leti, imeli so jo tudi Lučki rojak, častitljivi gospod Janez Hojnik, po domače Kočevarjev gospod. Na Dolenjskem pri sv. Mihaelu v Pišecah že davno, davno v zemlji počivajo.

V noči od 7.- 8. aprila se je zgodil strašni trojni umor v Strugah hišna št. 24, okolica Radoha. Umrli so Anton Moličnik (Strugar), Jera r. Prek (Strugarca) in njena sestra Jožefa Žagar r. Prek.

… iz leta 1888:

Tega leta se je postavila strelarnica v Juvanovem klancu, za katero so fantje nabirali denar in pri delu pomagali.

… iz leta 1889:

Tega leta se je pripravil nov križ ali bandera Matere Božje, za katerega so složjili denar fantje iz Podveže.

… iz leta 1890:

Tega leta so župnišče prekrili na novo.

… iz leta 1897:

Tega leta se je cerkev preslikala po mladem Fantoniju, kakor mi je rečeno za 600 forintov. Brez hrane in stanovanja.

5. avgusta so drugikrat imeli prevzvišeni knez in škof Dr. Mihael Napotnik tukaj kanonično vizitacijo. Malo pred birmo se je pri popravljanju zvonika zgodila velika nesreča. Odri so bili preslabo napravljeni in se je eden tram prelomil in pri tem ubil Franca Dolinarja, čevljarja iz Luč.

… iz leta 1898:

5. septembra 1898 se je slovesno praznovalo blagoslovljenje jubilejne Kapelice sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico 1780 m visoko na skalnatem griču blizu Kocbekove koče na Molički planini, katero je postavila “Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva” v znak in spomin papeževega in cesarjevega jubileja. Blagoslovil jo je domači župnik Franc Lekše in nagovor imel g. Jože Dekorti, župnik iz Ljubnega. Udeležba je bila velika, iz raznih krajev so prihiteli domačini in turisti, da povzdignejo slovesnost.

… iz leta 1899:

19. sušca je šel z doma stari gornji Zavratnik proti Ljubnemu in zgrešil pot ter so ga še le 7. junija našli mrtvega v Karničkem vrhu.

Od 27. junija do 2. julija se je tukaj po tridesetih letih vršil sv. misijon. Vodil ga je p. Kasijan Zemljak, vikar iz Brežic, kateremu je pomagal p. Kazimir Vajdič iz Brezij, oba frančiškana. Farani so se ga v obilnem številu udeležili. Pomagali so spovedovati sosednji gospodje Mihael Schmidt župnik iz Solčave, France Dovnik, dekan iz Gornjega Gradu, Jože Dekorti, župnik iz Ljubnega in njegov kapelan Gothard Ferme in Andrej Urkelc iz Gornjega Grada.

10. avgusta, na Šentlovrenčko nedeljo je tukaj pel novo mašo domačin Rajko Bratanič, sin trgovca v vasi Luče. Pridigoval mu je Jože Dobrovc, doma iz Nazarji, zdaj kanonik v Velikovcu. Vso leto ni bilo nič posebnega, zdravje ljudi navadno zima ne prehuda, ker ni bilo toliko snega.

… iz leta 1900:

Se je pripravila šolarska bandera za 70 for. od katerih je dal nekaj šolski svet, ostalo pa se je nabralo od dobrotnikov.

… iz leta 1902:

25. julija je šel zoper opominovanje svojih tovarišev in drugih že četrtokrat (enkrat je bil opolnoči) na zvonik, zjedarski palir pri gospodarskem poslopju Franc Košir, kateri je govoril, da je že bil na pet in štiridesetih v raznih krajih (doma je bil iz Kamnika) in se ponesrečil. Zaklicavši “Živili Slovenci” se omahne s križa in pade mrtev na tla.

… iz leta 1903:

Tega leta se je postavilo znamenje na farovškem logu ob Lučnici, za katero je dala denar stara Žmavčka 400 Kron.

Je se napravil nov tlak v prezbiterij katerega je kupil Špehov Jaka 200 K.

Prenovil in pozlatil se je Križev pot za kar je dal Janez Smrečnik p.d. Beloglavc 200 K.

Predelal Ivan Cesar podobar iz Mozirja tabernakelj za 115 K brez hrane, kar je vrglo darovom, je na Šentlovrenčko nedeljo.

Janez Krivec, p.d. Pečovnik, cerkveni ključar je kupil nov Missale za 60 K.

… iz leta 1904:

26. julija je počastil milostljivi knez in škof Ljubljanski Dr. Anton Bonaventura Jeglič našo hišo ter si ogledal cerkev in novo gospodarsko poslopje, o katerem se je blagovolil prav povoljno izreči.

8. septembra se je blagoslovil kip Matere Božje pri Igli.

8. grudna na Matere Božje zjutraj je bil močan vihar. Pri tej priliki se je grede k svitancam na Breznici ponesrečila kmetica Liza Jerovčnik p.d. Gabrška, padši – oziroma najbrž jo je veter vrgel iz Breznice v Savinjo.

… iz leta 1905:

Špehov Jaka je pripravil nov božji grob, katerega je napravil Cesar za 400 K.

… iz leta 1906:

1. septembra smo dobili Ljubno – Luče – Solčava vožnjo pošto, ker tega leta je bila cesta Ljubno – Luče končana.

… iz leta 1907:

Julija meseca so se prenovili oltarjih v kapelicah, nekaj podob se je napravilo novih npr. Srca Jezusovega. H temu je primogel Špehov Jaka, ki je zato dal 800 K. Vso delo je pa napravil za 1100 K Ivan Cesar iz Mozirja. Tega leta je tudi kupil kar na svojo roko za župno cerkev Jurij Robnik p.d. stari Hribrnik dva mašna plašča rdeči stane 380 K beli pa 400 K in pisan na belo pluvijal 750 K. Vse to je blagoslovil gospod dekan iz Gornjega grada g. Dovnik.

… iz leta 1909:

1. julija se je tu oglasil cesarjev kraljevi namestnik blag. gospod grof Johannes von Clary in Aldringen iz Gradca, ki se je vozil v avtomobilu v Solčavo. Pred cerkvijo je ga pozdravil župan Jakob Plaznik p.d. Rihar iz Podvolovljeka in domači župnik (Franc Lekše) ter mu izročil spomenico prošnjo za cesto črez Podvolovljek na Kamnik.

… iz leta 1912:

Leta 1912 Izobraževalno društvo Luče uprizori igro Lurška pastirica, katero si je ogledalo okrog 600 gledalcev.

… iz leta 1913:

7. septembra je bila ustanovitev gasilnega društva, gasilnega doma blagoslovitev po ustanovniku gasilnega društva, domačem župniku. K tej slovesnosti je prišlo več požarnih bramb, cesarsko kraljevi komisar od ekspoziture dr. P. Hohl, župan in okrajni zdravnik iz Mozirja dr. J. Goričar.

… iz leta 1914:

26. julija na sv. Ane dan, ravno ko so ljudje prišli iz cerkve se je naznanilo da je vojska. Zavladala je velika žalost, pa tudi mej mlajšimi navdušenje! Pri večernicah je bilo vse solzno in drugi dan so imeli sv. mašo in se odpeljali pevajoč!

… iz leta 1916:

Dne 19. 11. 1916 so zvonovi še zadnjič vsi zapeli pri pogrebu stare Otovce, ker so nam jih potem odvzeli za kanone! Krasno je bilo zvonenje! Ljudje so jokali, ko so vojaki nalagali na voz zvonove. Tri od župnijske cerkve in enega od podružnice. Res žalostno je bilo gledati – pa pomagati si nismo mogli nič!

… iz leta 1921:

Novo leto smo slabo začeli. Pojavile so se črne koze. Kakor se je pozneje dognalo, so jih semkaj zanesli cigani. Spovedi po več na dan. Bilo je do pet mrličev na dan. Umrlo jih je na tej bolezni 25 do velikega četrtka. Šele potem ko so morali vsi priti k cepljenju osepnic in je zdravnik dr. Rak hodil od hiše do hiše in tudi na domu cepil, se je bolezen ustavila. Ljudje niso hoteli verjeti, da se koze prijemljejo! Zaradi tega ni moglo biti rednega velikonočnega popisovanja in izpraševanja in obiskovanja cerkve in šole, ker je mnogo hiš bilo kontaminiranih – zadnja do 8. maja.

… iz leta 1926:

1.1. Ob 7.h zvečer smo čutili v Lučah močen potres.

14.1. Najstarejša oseba Neža Koklej, rojena 2. 1.1836, je umrla.

4.4. Za Veliko noč smo dobili na glavnem oltarju nov prt; plačala ga je stara Moličnica z zneskom 750 Din in nov prt iz rudečega žameta na prižnici stane 1100 Din. Znesek 400+1100=1500 Din so nabrale dečle po župniji.

13. junija je vikar Anton Zupančič po večernicah blagoslovil popravljen, oz. na novo postavljen križ ob cesti pri Jezernikovi hiši v Raduhi p.d. pri Grabnerju.

20.8. Zid okoli pokopališča popravljen. Pokrili smo ga z deščicami. Stroški: 1750 Din recte 1954˙75 Din.

30.8. Telefon v Lučah in spe. Znak: privažajo in zabijajo telefonske droge.

29.10. Postavili misijonski križ pred cerkvijo z napisom: Sv. misijon od 31. X. do 7. XI. 1926. Reši dušo! Corpus od starega misijonskega križa je prenovil mizar Ložekar, deblo za križ je oskrbel in žagal Ivan Rop. Stroški znašajo: 300 Din.

8. 11. Lavantinski škofijski ordinariat je z odlokom dne 22. septembra 1926 št. 2081 dovolil s. misijon za tuk. župnijo od 31.  X. do 7.XI. 1926 pod vodstvom čč. oo. kapucinov iz Celja. Sv. misijon sta vodila v tuk. cerkvi misijonarja kapucina in sicer p. Donas Zupančič in p. Ladislav Hazemali od 1. novembra do 7. novembra. Da se je sv. misijon pričel 1. novembra in ne 31. oktobra, je bil ta le vzrok: Misijonarja sta določila, da dopotujeta 30. oktobra s poštnim avtom v Luče. V noči od 29. na 30. oktobra je bilo strašno neurje v Solčavskih planinah. Misijonarja sta zamogla navedenega dne potovati s poštnim avtom samo do Ljubnega. Vsled deževja je bilo težavno njuno nadaljno potovanje (peš) in vrhu tega sta bila opozorjena, naj nikar ne potujeta v Luče, ker se bo most, ki vodi čez Savinjo, vsak hip zrušil. Prenočila sta pri Bukovniku, kmetu v župniji Ljubno in drugo jutro 31. X. ob 1/2 5.h. sta se napotila peš proti Lučam. Prišla sta že blizu Luč, ko so ju ljudje, ki so šli v cerkev, opozorili, naj gresta z njimi preko Jezerskega mosta in preko teh klancev na most, ki vodi preko Lučnice. Po tolikih ovinkih sta ob 1/2 9.h. silno utrujena dospela v Luče. In ni kazalo začeti z misijonom 31. X., ker je isti dan večina tuk. faranov bila odrezana od župnijske cerkve (izvzemši daljni ovinek, ki sta ga napravila misijonarja) – zasilno brv preko Savinje so zamogli napraviti še le tekom dneva, ko je voda nekoliko odtekla. Sv. misijon se je pričel iz navedenega vzroka ne 31. oktobra, ampak 1. novembra in je trajal do 7. novembra. Tuk. farani so se ga – s par izjemami – polnoštevilno in z veliko vnemo udeležili. Občudovanja vredna je bila apostolska gorečnost misijonarjev na prižnici in v spovednici. Očividno se je pokazal blagoslov božji. Celo nekaj takih, katerih dosedaj, odkar sem v Lučah, še nisem videl v cerkvi, sem jih tokrat videl pri spovednici in pri božji mizi. Sv. obhajil se je med sv. misijonom razdelilo 2450. V spovednici je pomagal tudi Anton Novak, dekan v Gornjemgradu in Vinko Kolman, kapelan v Solčavi.

… iz leta 1927:

Začetkom aprila je bil pri Kumru otvorjen telefonski in brzojavni urad.

Od 11. maja do 15. junija so pleskarji iz Kamnika z rjavo barvo prebarvali cerkev z zvonikom, mrtvašnico, staro kaplanijo, župnišče in utico pri lipi.

25. avgusta je vihar podrl staro lipo na farovško uto.

… iz leta 1928:

Spomladi je bila postavljena nova farovška uta.

3. julija župnik Mikolič kupil mežnarijo od kmeta Skodovnika. Poleg kaplanije stoječi hlev je dal takoj podreti in napraviti ondi vrt. Mežnija je stala 40.000 din.

Do 16.7.1928 so popravljeni 3 križi ali bandere in nebo za 2.500 Din.

Krstni kamen je stal med klopmi na moški strani pred korom. 16. novembra 1928 smo ga prestavili v Kapelico Matere božje. Napravile so se zato 3 nove klopi.

Za Božič je kupil in daroval farni cerkvi kmet p.d. Metul nov, lep beli plašč (klasje in grozdje). Blagoslovil ga je župnik Jurij Mikolič.

… iz leta 1929:

V noči od 15. na 16. junija 1929 je Robnik Jože p.d. Seliški v Podvolovljeku, znan kot strasten alkoholik, v zmedenosti z britvijo sebi vrat prerezal in je bil takoj mrtev. Moj Bog, usmili se nas!

Na Telovo (30.6.1929) je prišel domov od sv. maše kmet p.d. Obojnik. Ko je odzajtrkoval je šel v kašto, vzel sekiro in se začel tolči po glavi. Prebil si je lobanjo, naenkrat je bil ves v krvi. Žena ga je otela, da se ni usmrtil. Storil je to v obupanosti in zmedenosti. Prepeljali so ga v Celje v bolnišnico, kjer je ozdravel.

Kupljen je novi križ ali bandera sv. Frančiška in sv. Jožefa za Din. 7150. Na Telovo (30.6.1929) so ga fantje prvič nosili. Blagoslovil ga je isti dan domači župnik J. Mikolič.

… iz leta 1930:

Leta 1930 in 1932 spomladi je dal posaditi župnik po farovškem logu okoli 80 sadnih dreves: jabolk, hrušk in črešenj.

… iz leta 1932:

Dne 22. junija 1932 v Lučnici lovili ribe: g. dr. Anton Korošec, ministrski predsednik, g. dr. Matija Slavič, rektor ljubljanske univerze in g. ravnatelj ing. Alojz Žumer. Opoldne so gostovali v župnišču, g. Leber jih je pred farno uto še fotografiral, nakar so se gospodje z avtom odpeljali v Logarsko dolino.

… iz leta 1937:

Po večletnih prošnjah se je doseglo dovoljenje za razširjenje farnega pokopališča, ki je bilo 1. novembra po poznem svetem opravilu slovesno blagoslovljeno. 

… iz leta 1938:

20. maja je bila tu velikanska povodenj, ki je poleg drugih mostov podrla tudi znamenito Jezersko brv.

… iz leta 1939:

Meseca junija je postavljen sredi pokopališča nov krasen križ, ki ga je na dan svete birme, 21. junija blagoslovil prevzvišeni gospod ordinarij, knezoškofškof lavantinski dr. Ivan Jožef Tomažič.

… iz leta 1951:

Stoglejska mati – Veronika Jež – je dala na razpolago svojo hišo, da so mogli v njej prenočiti 9.7.51 zvečer prevzv. g. škof in ostali – duhovniki – gostje. Tam je bila večerja in drugi dan – 10.7.1951 – obed.

… iz leta 1957:

Ob 30 letnici mojega župnikovanja in ob 20 letnici zadnjega sv. misijona se je izvršil nemoteno in sijajno, ob zelo ugodnem času in vremenu sv. misijon v Lučah od 3. – 10. marca 1957. Vodila sta ga p. Benjamin Tomšič, frančiškanski provincial v Ljubljani in p. Ludvik Dovč, gvardijan in župnijski upravitelj v Nazarjah. Župnija Luče šteje okoli 1600 samih rimo-katoličanov. Drugoverca ni tu nobenega. V času sv. misijona se je razdelilo 2.600 sv. obhajil. Pri skupnem sv. obhajilu v nedeljo zjutraj – 10. marca – je bilo okoli 1000 vernikov- Spovedovati sta pomagala: g. Orešnik iz Mozirja in g. Prah iz Solčave. Ob sklepu sv. misijona – v ned. 10. marca ob 3h pop. – je bila cerkev nabito polna lučkih župljanov. Bilo nas je 7 duhovnikov.

… iz leta 1962:

13.7. je v Lučah nastopil kaplansko službo gospod Jožef Gračnar in je dobra dva meseca zatem prevzel službo župnika, ko je umrl 24.9.1962 gospod župnik Jurij Mikolič. Pokopal ga je kanonik Meško, sicer pa se je pogreba udeležilo enaindvajset duhovnikov in okoli dva tisoč ljudi.

… iz leta 1965:

V celoti se je obnovilo župnišče, ki ga je župniji zapustil g. Jurij Mikolič. Gradbena dela je izvrševal Gradis Ljubno. Pri samem delu so veliko sodelovali župljani. Pri tem je treba povedati, da je župnija prej imela svoje lastno župnišče ob cesti, ki vodi v Podvolovljek, a so ga partizani v letu 1944 požgali. Dolgo so po vojni bile tam ruševine, ki so jih kasneje odstranili in tam naredili parkirišče.

… iz leta 1973:

V juliju je bila v Lučah nova maša Alojza Podkrajnika. Nove maše se je udeležilo nad tisoč ljudi. Pogostitev je bila v dvorani gasilskega doma, zaradi tega je imel župnik Jože Gračnar težave s takratno oblastjo.

… iz leta 1990:

V maju je v cerkvi popolnoma zgorel stranski oltar sv. Florjana. Ponovno so v celoti naredili novega v Sevnici, kipe pa je naredil neki umetnik iz Šentjurja.

… iz leta 1997:

V letu 1997 je prišel v pomoč bolnemu župniku Jožetu Gračnarju kaplan Srečko Fras, ki je svojo kaplansko službo v Lučah opravljal do 1.8.2000.